Kako je hrastniška steklarna prebrodila “eno zahtevnejših” let

“Leto 2024 je bilo eno zahtevnejših v zadnjem desetletju Steklarne Hrastnik,” je predgovor k letnemu poročilu za lansko leto začel direktor hrastniške družbe Peter Čas, ki ga je na čelu družbe pred dnevi nasledil Christian Fröba. Prihodki skupine, ki je prek družbe Vaider v lasti Igorja Laha, so se glede na leto prej skrčili za tretjino na 61,4 milijona evrov. Skupna prodaja je bila le malo večja kot v letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija koronavirusa.

V Steklarni Hrastnik upad prodaje pripisujejo dvema dejavnikoma. Prvi je ohlajanje gospodarstva in posledično zmanjšanje naročil pri (stalnih) kupcih embalažnega stekla. Gre za steklenice in kozarce za živila, tekočine, začimbe, kopeli in drugo, izdelke za parfume in ostalo kozmetiko, steklene zamaške.

Drugi pa je zagon več novih proizvodnih obratov širom Evrope. “Veliko proizvajalcev stekla je v letu 2022, ko je povpraševanje na trgu presegalo ponudbo, začelo investicijske cikle v nove proizvodne kapacitete,” navajajo v letnem poročilu.

Kupci stopili na zavoro

Trg embalažnega stekla se v Evropi že od 2023 sooča z zaustavitvijo povpraševanja. “Pred tem se je trg soočal s presežnim povpraševanjem, zato je bil ta preskok še bolj dramatičen,” navajajo v steklarni, ki je posledično lani delala le s 60 odstotki zmogljivosti.

Omenjajo tudi pritisk na cene in plačilne pogoje, zaradi katerega so marca lani vsem večjim kupcem spustili cene “v skladu s pričakovanji na trgu”. Največji prodajni trgi steklarske skupine ostajajo Italija, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Španija ter balkanske države (Hrvaška, BiH in Srbija).

Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) skupine je znašal 14,3 milijona evrov in je v primerjavi z letom 2023 upadel za 59 odstotkov. Dobiček skupine pred davki pa je znašal 0,8 milijona evrov.

“Dosežena 23,2-odstotna EBITDA marža še vedno presega povprečje panoge in kaže na to, da je razvojni poslovni model družbe vzdržen, padec ključnih kazalnikov pa je neposredna posledica občutnega padca povpraševanja na mednarodnih trgih, ki traja vse od konca leta 2023,” je ob tem navedel Čas.

Podjetje je imelo konec lanskega leta okoli 500 zaposlenih, polovico tujcev iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Poljske, Egipta, Rusije in Italije.

Novi projekti, a del zaposlenih znova na čakanju

V letošnjem letu ima steklarna v načrtu izboljšanje finančne slike, ponovno povečanje prihodkov na 75 milijonov evrov ter 4,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko naj bi se število zaposlenih nadalje skrčilo na 483.

V letnem poročilu navajajo, da so lani pridobili 210 novih razvojnih projektov, katerih industrializacija bo “pomembno vplivala” na prodajo v letu 2025. Še 40 naj bi bilo dogovorjenih v prvih mesecih 2025. Podjetje se pri novih poslih osredotoča predvsem na prodajo premijske embalaže za vino in žganje.

Kako so poslovali v prvem polletju letos, v podjetju ne izdajo. Pravijo, da polletnih rezultatov ne komentirajo. V začetku junija pa so za 180 od okoli 500 zaposlenih odredili skrajšan, 36-urni delovnik v treh poletnih mesecih (sprva smo pomotoma navedli, da so delavci napoteni na čakanje na delo, za kar se opravičujemo).

“Gre za začasno prilagoditev trenutnim razmeram, pri čemer ostaja naša glavna skrb ohraniti delovna mesta,” pravijo v podjetju, ki pod novim vodstvom pripravlja strategijo s ciljem krepitve lokacije v Hrastniku.

Srbska sestra v izgubi

Lahova skupina Vaider je sicer oktobra 2022 prevzela tudi Srbsko tovarno stekla (SFS) v srbskem Paraćinu, ki je torej zdaj sestrska družba hrastniške steklarne. Podjetje je po prevzemu namenilo okoli 50 milijonov evrov za menjavo dotrajane steklarske peči.

V lanskem letu je ustvarilo za 1,9 milijarde dinarjev (po trenutnem tečaju okoli 16,7 milijona evrov) prihodkov ter 796 milijonov dinarjev čiste izgube (okoli sedem milijonov evrov). Leto prej je imelo za okoli 19,6 milijona evrov prihodkov in 4,6 milijona evrov izgube. Je pa podjetje lani povečalo število zaposlenih s 190 na 310.